Stašur nśmer 7 - Biskupshöfši Reyšarfirši


Biskupshöfši gengur ķ sjó fram utarlega į sušurströnd Reyšarfjaršar skammt innan viš eyšibżliš Eyri. Įšur en Fįskrśšsfjaršargöng voru lögš var stašurinn į žjóšvegi eitt en nś er žessi vegur fįfarinn. Gaman er aš aka fyrir Vattarnes hvort sem leišin liggur frį Fįskrśšsfirši eša veriš į leiš žangaš. Leggja žarf bķlnum ķ vegkantinn ofan viš Biskupshöfšann, žar er stašsett stika nr. 7.

Miklar minjar um bśstang til lands og sjįvar eru viš Biskupshöfšann og falleg fķngerš malarfjara er innan hans. Ķ tóftarbroti undir höfšanum er dótakassinn stašsettur. Tališ er aš föst bśseta hafi veriš į Biskupshöfša frį 1890-1915. Lagšur var vegur meš sjónum 1972, įšur var hann į Götuhjalla hįtt uppķ hlķšinni. Viš Rįkarbót žar sem vegurinn liggur lęgst innan viš Biskupshöfšann voru sprengdir fram um 20.000 rśmmetrar af bergi ķ einni sprengingu. Žaš var į žeim tķma og er trślega enn stęrsta sprenging sem sprengd hefur veriš ķ einu ķ vegagerš hér į landi. Žetta magn af bergi var meira en allt žaš sem kom śtśr Oddskaršsgöngunum. Eftirfarandi sögn greinir frį žvķ hvernig höfšinn fékk žetta viršulega nafn Biskupshöfši. Hiš forna prestsetur Hólmar er noršan fjaršar beint į móti Biskupshöfša, en žar er engin bśseta lengur.

Hólmar ķ Reyšarfirši

Į ofanveršri 15. öld bjó bóndi einn į Hólmum ķ Reyšarfirši. Hann įtti žrjį sonu. Var einn žeirra fęddur blindur. Bóndi var aušugur aš fé, bęši löndum og lausum aurum; įtti hann Hólma įsamt kirkjunni og žeim jöršum, er til hennar lįgu. Žegar bóndi andašist, skiptu žeir bręšur arfi, geršu vottfest skiptabréf, undirskrifaš af žeim, įsamt handsölušu nafni blinda bróšurins. Žegar žaš var gert heyrinkunnugt, kom ķ ljós, aš blindi bróširinn hefši veriš flekašur svo, aš ķ hans hlut kom ašeins sker eitt lķtiš, sem ekki var grasi gróiš, sunnan undir svonefndum Stórhólma. Ekki fékk hann neina réttingu mįla sinna, žó aš hann kvartaši yfir žvķ ranglęti, er hann hafši veriš beittur. Kvįšu žeir žetta gert meš hans vitund og vilja, og bįru fyrir sig skiptabréfiš. Varš hann aš una viš svo bśiš. Litlu sķšar lét guš af miskunn sinni reyšarhval mikinn festast ķ skerinu. Var hvalurinn eign blinda bróšurins og honum til framdrįttar langan tķma. Skeriš er sķšan nefnt Reyšarsker. Nś var žaš nokkru sķšar, aš biskup var į vitjunarferš og kom aš Hólmum. Hafši hann frétt af skiptum žeirra bręšra. Įtaldi hann žį mjög fyrir ranglęti žaš, er žeir höfšu beitt bróšur sinn, blindan og ósjįlfbjarga. Žeir kunnu illa įtölum biskups, tóku hann og sveina žį, er meš honum voru, settu žį ķ įralausan bįt, er stóš viš sjóinn, žar sem sķšan heitir Biskupsbįs, og hrundu į flot. Vindur hvass stóš af landi. Hugšu žeir biskup mundu farast žar. En svo bar til, aš bįtinn rak aš landi hinum megin fjaršarins, svo aš biskup komst heilu og höldnu ķ land. Žar heitir sķšan Biskupshöfši. Biskup lét sķšan tólf presta dóm ganga um žetta ofbeldi žeirra bręšra. Dęmdu žeir Hólma og kirkjuna įsamt žeim jöršum, er henni tilheyršu, frį žeim bręšrum til eignar kirkjunni. Af žvķ fé lagši svo biskup jarširnar Sómastaši og Sómastašagerši įsamt Stórhólmanum til framfęrslu blinda bróšurnum, og įkvaš, aš žęr skyldu jafnan vera fįtękrafé til framfęrslu einhverjum žurfamanni ķ Reyšarfirši, en Hólmaprestur hafa umrįš jaršanna.

Raušskinna, IV bindi, bls. 108. Eftir sögn Gušrśnar Andrésdóttur, gamallar konu ķ Skįleyjum į Breišafirši.